|
| |
1986 - 14 let prihoda PR na Slovenska tla
Leta 1986 se je PR pojavil tudi v Sloveniji. V Evropi se je v primerjavi z ameriskim kontinentom siril bolj
pocasi. Koncem leta 1986 je bilo pri nas manj kot deset aktivnih PR postaj, delal je ze prvi BBS YT3A v Ljubljani in januarja 1987 prvi
digipeater na Jancah
Drugi digipeator v Sloveniji 4N3WBB so takoj za tem postavili na Bocu naslednji radiamaterji: YU3FK, YU3RM,
YU3UL in YU3CM. S tem je bila Italija preko digipeaterjev v Sloveniji povezana z Madzarsko.
V jeseni 1987 leta je YU3UL v PPS nasega kluba demonstriral PR zvezo. Demonstracijo je izvedel s pomocjo sposojene
opreme in vecina takrat prisotnih clanov nasega kluba se je takrat prvic srecala z PR. Mene je zelo pritegnil, saj je od takrat to
moja glavna radioamaterska dejavnost. Doma sem imel ze 3 leta 8-bitni hisni racunalnik CPC464, v nacrtu sem imel nabavo se
boljsega racunalnika in sedaj se mi je sama od sebe ponudila priloznost, da zanimanje do racunalnikov povezem z radijsko
tehniko. Vedno sem si zelel, da moj racunalnik ne bi bila navznoter zaprta skatlica in da bi z njegovo pomocjo bil povezan z
zunanjim svetom. Takoj sem se zavedel, da nam racunalniki z svojo univerzalnostjo lahko nudijo se neslutene moznosti v
oblikovanju radiamaterskih zvez in prav so imeli tisti, ki so primerjali pojav packet
radia in uvedbo Morzejeve abecede pred vec kot 150 leti.
Z Ivom, YU3UL sva se pred koncem leta 1987 postavila na
RTV oddajniku Pohorje digipeater 4N3W, ki delal na isti
frekvenci, kot ostali digipeaterji v Sloveniji: 144.675 MHz.
V tem casu sem iz Nemcije prinesel prve tri TNC2 v kit izvedbi in enega sem takoj sestavil in se vpisal v seznam priblizno 100
domacih pozivnih znakov, ki so se konec tistega 1987 leta vpisali v ljubljanski YT3A BBS-u kot aktivne PR postaje.
Od tega casa naprej se je zacelo tudi pri nas intenzivno in neprekinjeno vecletno dograjevanje vozlisc? tako kot v celi Sloveniji.
Da bo vsaj priblizno jasno, kaj vse je bilo treba narediti, da imamo v Sloveniji po mnenju nekaterih najhitrejse in najbolje
delujoce packet omrezje na svetu, sem sestavil opis del po pribliznem casovnem redosledu. To je veliko delo, ki smo ga opravili
na nasem delu S5 PR omrezja clani radiokluba Maribor, pomagali pa so nam tudi clani radio kluba Starše in Zeleznicar.
ZACELI smo z nacrtovanjem in izgradnjo 12 V / 10 A usmernika za digipeator Boc.
Ta usmernik smo montirali v kovinsko ohisje na Bocu. Na Bocu smo izdelali in montirali 11 elem. yagi anteno in TRX-a za 70 cm za zvezo proti Krvavcu. To postajo smo naslednje leto
prenesli na Pohorje za zvezo z HG in OE. Zmontirali smo zacasno kovinsko ohisje na vozliscu Pohorje.
Nacrtovali in izgradili smo 13.5 V / 10 A usmernik za vozlisce Pohorje in vezje za daljinski reset TNC-jev.
Pripravili in montirali smo tri nove kov. omarice na vozliscu Pohorje.
Sestavili in umerili smo dve WBFM (sirokopasovnih FM), 1.28 GHz postaji. Ena je bila namenjena za vozlisce na Pohorju, druga
za Maribor. Hitrost prenosa 38400 BPS, ki jo dosegamo s to na novo konstruirano postajo, je bila takrat rekordna v Evropi. Ta
enokanalna naprava je namenjena samo za hitri PR. V primerjavi z obicajno radioamatersko FM postajo ima posebne tehnicne
lastnosti in se je ne da kupiti kot tovarniski proizvod. Za uglasitev zahteva vsaj naslednje merilne instrumente: unimer,
osciloskop, digitalni frekvencmeter do 1.3 GHz, sumni generator , impulsni testni generator in merilec VF moci. ce sem hotel
uspesno uglasiti nove postaje, sem si moral kupiti osciloskop in digitalni frekvencmeter, zadnje tri instrumente pa sem si zgradil
kar sam.
Izdelali smo pet TNC-jev in tri Manchester modeme za pohorsko vozlisce. Tudi Manchester modem in TNC je S53MV priredil
za S5 PR omrezje.
Izdelali in montirali smo zarilec za 1.28 GHz v 3-metersko parabolo RTV linka proti Kumu, ki je sluzila kot dobro usmerjena
antena za našo 1.28 GHz zvezo. Valovodno ohisje zarilca smo izdelali iz aluminjaste kanglice za mleko.
V kovinske omarice smo montirali in povezali vse do tedaj zgrajene enote: stiri radijske postaje, stiri TNC, vezje za reset in
13 V / 10 A usmernik. Stirim RA postajam smo priskrbeli tudi stiri razlicne antene z napajalnimi koaks kabli s prikljucki. Tako je
bilo pohorsko PR vozlise S55YMB v osnovni konfiguraciji postavljeno. Sledilo je obdobje stalnih izboljsav in seveda
vzdrzevanje vozlisca. Hkrati smo se zaceli pripravljati na postavitev se enega mestnega vozlisca in mariborskega BBS-a . V teh
zacetnih letih PR sta na stajerskem koncu nekaj casa delala “privatna” BBS-a YU3ZM in kasneje se S51DI, oba na racunalniku
ATARI.
Ker nam je RTV SLO cez cas prepovedal uporabljati njihovo parabolo za naso zvezo na 1.28 GHz, smo zgradili anteno "dvojno
osmico" in z njo malo manj uspesno nadomestili dotedajsnjo RTV parabolo.
Za eksperimentiranje na 1.3 GHz smo zgradili 12-elementno loop anteno in delali primerjalni meritve za izbor najboljse antene
na tem podrocju glede na smernost in zahtevne atmosferske razmere na RTV stolpu.
Cez cas smo tudi cetrt stoletja stari rokavni dipol na 2 metrski postaji ( 144.675 MHZ) zamenjali z vertikalno anteno, zgrajeno v
nasi klubski delavnici. Istocasno je lokacija antene spremenjena z zahodnega na juzni vogal stolpa. Od tu gredo bolje zveze proti
vzhodu in jugu in antena je sedaj pri isti dolzini kabla 7 metrov visje .
Ker se je scasoma promet na nasem packet omrezju zelo povecal, se je pokazala nuja, da se vec pocasnih TNC-jev s TheNET
programom nadomesti z enim samim hitrim 16-bitnim racunalnikom, kateremu je avtor S53MV dal ime SuperVozelj, sam je
poskrbel tudi za ustrezen software in vse skupaj je tudi patentiral. Naj omenim, da je ta vozliscni racunalnik SV
(SuperVozelj) dobil posebno nagrado na radioamaterskem sejmu v Fridrichhafnu v Nemciji. SV-je so zaceli sposobnejsi radioamaterji v
Sloveniji hitro sestavljati in jih postavljati na vozlisca namesto dosedajsnjih pocasnejših TNC-jev. Tudi mi smo se ogreli za SV in
pozimi 1993/94 smo bili zelo delavni v tej smeri. Tako je 28. maja 1994 na pohorskem vozliscu ze delal vozliscni racunalnik
SuperVozelj , ki se je packetasem odzival v domacem slovenskem jeziku. Preden smo SV dali v stalen obrat, je pod pozivnim
znakom S53DOX poiskusno delal iz Stars, od doma S51DI.
Da smo lahko zgradili in spustili v obrat SV, smo potrebovali tudi dolocena denarna sredstva, ki smo jih pridobili z zbiralno
akcijo med packetasi. Radioklub Maribor je v ta namen prispeval tudi precejsen del vsote.
Ob zagonu SV smo obstojecim postajam dodali se eno 70 cm WBFM na 434.250 MHz z izhodno mocjo 2.5 W, za novi hitri
uporabniski vhod. Na stolp smo montirali 35 m dolg in 7/8" debel kabel in ga prikljucili na 8-elementno 70 cm anteno obrnjeno
proti vzhodu. Ker je na 70 cm podrocju ogromno motenj od drugih oddajnikov na oddajnem centru, smo morali dodati poseben
antenski filter, da smo saj delno ublazili motnje. Mobitel pa je najvecji motilni izvor na 70 cm podrocju. Tudi 8 elementno
robustno profesionalno anteno, delno zasciteno proti ledu, je bilo treba preglasiti na 434,25 MHz tako, da smo ji optimalno
skrajsali elemente. S tem vhodom na 434.250 MHz, je bilo prvic omogoceno naprednejsim packetasem nasega podrocja, da se
poiskusijo v "hitrem" PR na manj zasedenem 70 cm podrocju. Tega pa lahko izgubimo, ce ga ne bomo intenzivneje
uporabljali. S PR pa ga lahko bolje zasedemo in sedaj je na 70cm obmocju ze vec packetašev kot na 2m.
V istem dnevu smo montirali tudi novi 30m dolg 7/8" koaks kabel za 1.28 GHz zvezo proti Kumu, ki je nadomestil 30 let star in
odsluzen RTV kabel. Oba nova kabla 7/8" je bilo treba opremiti s specialnimi koaks prikljucki, katerih montaza na koaks kabel
zahteva pravega strokovnjaka, pa tudi prikljucki niso poceni in je bilo potrebno dosti organizacijskega truda, da so se taki
prikljucki in kvalitetni kabli pojavili na nasih antenah. Na frekvencah nad 1 GHz je zelo vazno, da pri 30 m dolzine uporabljamo
kvaliteten kabel, saj bi bilo drugace v njemu prevec VF izgub. Zato uporabljamo 22 mm debel kabel z poltrdim bakrenim
oklopom in bakreno cevjo kot srednjim prevodnikom. Dielektrik je na pol zrak in 35 m takega koaks kabla ima na 1.3 GHz 2 dB
izgub, torej se skoraj polovica signala izgubi v kablu. Enak kabel na srednjevalovnem oddajniku termicno in napetostno prenese
20 kW VF moci, na UKV pa tudi kilowat, ce dušenje ni vazno. Pri PR pa na 1.3 GHz na takem debelem kablu prenasamo samo
1.5 W, ker gre predvsem za cim manjše dusenje. Ker del signala 1.3 GHz zveze sedaj posiljamo tudi proti M. Soboti, kjer je se eno vozlisce, smo ze takrat za predvideno dodatno
anteno in antenski delilec zgradili in montirali na RTV stolp dodatno kovinsko konstrukcijo.
- Leto 1994 August/September/Oktober
Avgusta 1994 smo se odzvali prosnji Sobocanov in jim na njihovem tekmovalnem centru S59DBC izmerili jakost signalov s
pohorskega vozlisca. Preiskusili smo moznost PR zveze na 1.28 GHz in 434.250 Mhz. Preiskus je odlicno uspel in po kasnejsi
izgradnji njihovega PR vozlisca se je slovensko hitro PR omrezje podaljsalo vse do nase vzhodne meje. Meritve v M. Soboti so
opravili S51UL, S51NO, S51DI in S57BZK, ki je omogocil tudi prevoz.
Konec avgusta 1994 je S57BZK, Goldy, pri sebi doma poiskusno pognal BayCom
BBS, ter v zacetku oktobra 1994 sta v prostorih našega kluba zacela obratovati vozlisce (MBNODE) S55YMA in BBS (elektronska
oglasna deska) S50MBR. Prve mesece je oboje poganjal BayCom program s SCC plosco v PC-ju. 15.7 1995 pa smo BayCom
zamenjali s SV. S to zamenjavo je zacel MBNODE delati mnogo bolje, predvsem hitreje.
MBNODE node sluzi za direktno vstopanje uporabnikov v BBS, ima pa se dodatno funkcijo rezervne povezave s slovenskim
paketnim omrezjem preko koroskega vozlisca S55YKO na Velikih Kopah. Za nas BBS pridno skrbi S57BZK, Zlatko imenovani
Goldy. Glede na to, da so imele Ravne in Koper svoj BBS, je bil ze cas, da tudi Maribor kot drugo najvecje mesto v drzavi dobi
svojega. Z rednim delom mariborskega BBS tudi ni treba vec po novice v ljubljanski BBS.
V jeseni 1994 smo zgradili se eno 70 cm WBFM postajo za rezervno in direktno povezavo MBNODE z Velikimi
Kopami, S55YKO in napraj v PR omrezje..
Na 4.kanalu pohorskega vozlisca S55YMB smo zamenjali 70 cm Trafic-Iskra postajo z ICOM-30, za katero smo nabavili nove
kristale za frekvenco 437,975 Mhz.
V decembru smo dokoncali gradnjo ze tretje 1,3 GHz WBFM postaje za vozlisce v M. Soboti. V casu od 12.1 do 10.2. 1995 smo
jo preiskusili na S55YMA. 25.2.1995 pa je zazela redno obratovati v M. Soboti za PR zvezo na 1.3 GHz do Pohorja. S tem je bila
koncno Slovenija povezana od enega do drugega konca s hitro packet zvezo 1.3 GHZ. Ta zveza v zacetku se ni delovala prevec
dobro zaradi manjkajoce se ene 1.3 GHz antene na Pohorju.
V zacetku marca 1995 smo izdelali antenski delilnik (impedancni transformator) za dve bodoci 1.3 GHz anteni na
Pohorju, za smeri Kum in M. Sobota.
11.3.1995 smo vspostavili packet zvezo med OE6XHR in S55YMB. Zveza je delala na 434.250 MHz s hitrostjo 19200 BPS in
je bila kar dobra povezava z OE. Nazalost jo je sysop OE6OWG po dveh tednih izkljucil zaradi medsebojnih motenj treh postaj na
70 cm, ki so vse delale na istem vozliscu. Poiskusil je odpraviti motnje, pa je pri tem razglasil našo WBFM
postajo. Kasneje smo se poiskusali obnoviti to povezavo, vendar z Walterjem nismo prisli na zeleno vejo. Resitev bi bilo treba iskati v vecji
medsebojni razdalji anten in dobrih filtrih.
Da bi izboljsali zvezo 1.3 GHz 38400 BPS med Pohorjem in Kumom, smo preko S53DO v M. Soboti nabavili rabljeno 1.2 m
parabalo. Ko smo v njo montirali zarilec, smo ugotovili, da ima zaradi deformirane odbojne povrsine popolnoma razprseno
gorisce. Pa smo na sestanku sysopov v Laskem dne 22.4.95 sklenili, da od PAP-a kupimo na stroske ZRS novo 1.5 m
parabolo.
Dne 4.5. 1995 je bila PAP-ova parabola s pomocjo privatnega prevoza ze v Mariboru. Sledila so pripravljalna dela za montazo
parabole na RTV stolp na Pohorju: izdelava velikih objemk za pritrditev parabole na stolp , nabava 13 mm ALU palic v Impolu v
Sl. Bistrici za nosilce zarilca, izdelava objemke zarilca iz nerjavece 2mm plocevine, barvanje parabole in objemk. Prevoz na
Pohorje.
20.5.1995 je bila velika akcija montaze parabole
na RTV stolp. Montirali smo jo na visino 35 m nad zemljo in jo usmerili proti
Kumu. Dosedanjo anteno "dvojno osmico" smo obrnili proti M. Soboti, obe anteni pa smo pravilno preko nanovo izdelanega
antenskega delilca prikljucili na pred enim letom montiran 7/8" koaksialni kabel. Meritve prilagoditve z impedancnim mosticem
so bile odlicne, sprejem s Kuma se je povecal za 14 dB, iz M. Sobote pa za 9 dB. Upraviceno smo pricakovali, da bo sedaj zveza
na 1.3 GHz sla odlicno, vendar nas je ze po enem tednu doletelo razocaranje. Zopet je prihajalo do vec urnih prekinitev zveze na
1.3 GHz med Pohorjem in Kumom, prav tako pa med Pohorjem in Mariborom.
MORALI smo ugotoviti vzrok prekinitev, saj je bilo sedaj sprejemnega signala s Kuma dovolj in v postev je lahko prisla samo
kaka motnja. 28.6.1995 smo ugotovili izvor motenj na tej PR zvezi . To je ATV repetitor OE6NFD na Pleutschu. Signal smo
identificirali s pomocjo navadnega TV SAT sprejemnika, ki smo ga prikljucili na naso parabolo. Ugotovili smo, da OE6NFD dela
tocno na frekvenci nase PR zveze. Smer nase parabole proti Kumu se razlikovala skoraj za 180 stopinj od smeri lokacije ATV
repetitorja, pa je zaradi mocne refleksije od Boca ali Konjiske gore bil motilni ATV signal prav tako mocan, kot koristni signal s
Kuma. Ker pa so v M. Soboti med tem casom postavili tudi 1.5 m parabolo proti Pohorju, zveza med S55YMB - S55YMS v tem
slucaju ni bila motena zaradi izredno mocnega signala iz M. Sobote.
Kako resiti problem motnje: ali zamenjati polarizacijo na vozliscih Kum, Pohorje, Maribor in M. Sobota in ze v naprej ne biti
preprican v popoln uspeh odprave motnje zaradi nedifiniranosti polarizacije reflektiranega motilnega signala ali pa iti v menjavo
frekvence na vseh zgoraj omenjenih vozliscih in si s tem nakopati veliko dela pri preglasevanju stirih 1.3 GHz WBFM postaj na
drugo frekvenco. Izbira frekvence je predstavljala dolocen problem. Frekvenco je bilo treba izbrati na enem od skrajnih delov 23
cm podrocja, da nam se ostane moznost alternativne frekvence na drugem koncu istega obmocja. Izbrana mora biti tako, da ne bi
motili ATV dejavnosti in koncno, da preglasitev na novo frekvenco dosezemo s poceni CB ali racunalniškimi kristali.
Odlocili smo se za spremebo frekvence na 1258.550 MHz, ki je bolj na spodnjem koncu 23 cm podrocja. Tu naj ne bilo ATV
repetitorjev in uglasitev na novo frekvenco se da doseci z dvema poceni kristaloma: za sprejemnik CB kristal 26.55 Mhz in za
oddajnik racunalniski kristal 9.8304 Mhz.
V dneh od 6.9. do 9.9.1995 smo z skrbno predpripravo naredili prehod s frekvence 1279.35 na 1258.55 Mhz na vseh stirih vozliscih Ker nismo imeli rezervnih 1.3 GHz
postaj, je bilo treba zelo intenzivno delati na preglaševanju obstojecih, da prekinitev zvez ni bila
predolga. Rezultati meritev na novi frekvenci so bili enaki kot na stari, s tem da tu ni bilo vec motenj od OE6NFD ATV
repetitorja. Od tega casa pa do danes je povezava med Kumom in M. Soboto preko Pohorja na 1258.55 MHz najboljsa packet zveza na vzhodnem delu
Slovenije. Nobeno slabo vreme ji ni prislo do zivega.
Da nam poleti 1995 ni bilo dolg cas, smo 1.7.95 na S55YMB zamenjali EPROM z najnovejso verzijo SV v.69. Sestavili smo se eno 70 cm WBFM postajo - S51RM verzijo za delovanje na S55YMA -
MBNODE. Tukaj tudi ze deluje se en na novo zgrajeni vozlisni racunalnik SuperVozelj namesto dosedanje BayCom program in SCC v PC.
V avgustu je bilo treba popraviti defekten usmernik na S55YMB. Preiskusali smo tudi novi switcher napajalnik 220/12 V - 15 A.
Pokazalo se je da WBFM postaje ne delajo najbolje na njem. Napajalnik je ZRS nabavila od zasebnega
proizvajalca, ki je po nasih
priporocilih na njem naredil spremembo in od tedaj z njim napajamo 2m-postaje na S55YMB.
22.10.1995 smo se udelezili seminarja o gradnji novih 13 cm PSK postaj pri S53MV, Matjazu v Novi Gorici. Seminarja smo se
na svoje stroske udelezili S51UL, S51NO in S51DM. Seminar je bil zelo zanimiv, ce bomo uspeli po celi Sloveniji zgraditi novo
generacijo zvez, bomo se v naprej obdrzali visok nivo nasega S5 packet omrezja.
5.11.1995 smo na S55YMB pomladili WBFM postajo na 434.25 MHz za 19200 BPS, dodali se enako WBFM za novi hitrejsi
kanal 38400 BPS na 437.55 Mhz. V SV smo zopet namestili EPROM z najnovejso verzijo programa. INTERNET Gateway
S50TCP na Univerzi v Mariboru je ze par dni preko 3.kanala MBR povezan s slovenskim packet omrezjem. Za vse te novosti so
bile potrebne tri na novo zgrajene 70 cm WBFM postaje in se en antenski filter za 437.55 MHz.
15.11.1995 smo na RTV stolp ponovno namestili obnovljeno yagi anteno za 437.55 MHz, ki je bila na stolpu ze 8 let. Obnovili
smo protisnezno zascito, izboljsali prilagoditev na koaks kabel, jo prebarvali in izdelali novi element za pritrditev na stolp z
moznostjo hitre spremembe polarizacije.
V zacetku leta 1996 smo za S55YMS dokoncali se eno in to ze cetrto 1.3 GHz WBFM postajo. Preiskusili smo jo z
enotedenskim delom na S55YMB.
Odkrili smo tudi, da 2-m postaja ( 144.675 MHz ) na MBR s svojo 3.harmonsko frekvenco povzroca motnje na 434.25 MHz
WBFM sprejemniku in s tem resno ovira promet na 3.kanalu, kjer se odvija tudi promet preko S50TCP na Internet. Zato smo
frekvenco 6.k. 1200 BPS spremenili na 144.550 MHz. Tu so nas pa presenetile namerne motnje, ki so nam jih povzrocali OE
FM amaterji. Tu bi omenil problem frekvenc za packet, posebno na 2m podrocju. Tezko se ze najde frekvenca, kjer bi 2m
oddajnik svojimi visjimi harmonskimi ne vpadal v 70cm sprejemnik na istem vozliscu. Hkrati si na 2m mnogo frekvenc LASTIJO
dolocene “runde”, ce le dalj casa delajo tam. Ceravno je za FM izrecno rezervirano najmanj 10 simplex in 10 repetitorskih
kanalov, za PR pa izgleda samo tri, je FM fonija zelo "razpasena" na spodnjem delu 2m obmocja od 144.500 do 144850 MHz,
kjer so dovoljene vse vrste dela in PR edino tu lahko zase najde kako frekvenco. Potem se fonisti jezijo na PR motnje,
ces, vsepovsod jih je ze polno....
Prihodnost
NACRTI ZA PRIHODNOST:
V letosnji zimi se je pokazalo, da Yagi antene na 70 cm PR postajah, niso primerne za delo 1000 m nad morjem. Obe nasi 70 cm
yagici sta sicer delno zasciteni, vendar bi se vkljub temu bolje obnasale antene z vertikalno aktivno povrsino. Tam, kjer niso imeli
zascitenih anten, so imeli tezave ob vsakem mocnejsem snezenju.
Glavna naloga pa nas caka pri postavljanju nove super hitre PR mreze po celi Sloveniji, saj so sedanji linki ze zelo obremenjeni.
Nova PR mreza bi naj delala na 2360 MHz s hitrostjo 1.28 MBPS. Vendar ne bo slo brez tezav, radiamaterji smo na 13 cm
podrocju kot sekundarna sluzba.
V "Pravilniku o vrstah amaterskih postaj in pogojih za njihovo uporabo" pise na strani 6: "Amaterske sprejemno-oddajne
postaje, ki uporabljajo podobmocje 2300-2450 MHz na sekundarni osnovi, morajo svoje delovanje koordinirati z uporabniki tega
obmocja na primarni osnovi."
Maribor, februar 1996 S51NO, Stane Kozelj
*Pripis dne 20.4.1997: Po natancni analizi uporabljenih frekvenc na 13 cm podrocju in dogovoru slovenskih sysopov, smo se
odlocili za frekvenco 2312,1 Mhz, za katero je ZRS ze nabavila kristale.
S51NO, Stane Kozelj
|
